Logarska dolina

Pot nas bo zapeljala do ene izmed najlepših evropskih dolin - Logarske doline. S hotela Grof se najprej zapeljemo v smeri Vranskega, kjer začnemo z vzponom na prelaz Lipa. Sledi spust proti Šmartnemu ob Dreti, kjer zavijemo desno proti Gornjemu Gradu. Malo pred Gornjem Gradu, pri bencinski črpalki zavijemo desno in se odpeljemo proti Radmirju, kjer zavijemo levo in se priključimo na glavno cesto proti Logarski dolini. Pot nas ob reki Savinji vodi mimo Ljubnega vse do Luč, kjer zavijemo desno proti Solčavi. V Solčavi nadaljujemo naravnost proti Logarski dolini. Vseskozi nas spremlja reka Savinja. Vračamo se po isti poti vse do Ljubnega, kjer nadaljujemo proti Mozirju. Pri Letušu zavijemo desno na stransko lokalno cesto, ki nas mimo Braslovč in Žovneškega jezera pripelje nazaj do hotela Grof.

Čez prelaze Volovljek, Črnivec in Lipo

Preko 90 km dolgo turo s skupno skoraj 1400 m vzpona začnemo pri hotelu Grof. Po slikovitih in razgibanih stranskih cestah kolesarimo mimo Žovneškega jezera proti Braslovčam. V Braslovčah nadaljujemo v smeri Letuša, kjer prečkamo reko Savinjo in nadaljujemo proti Nazarjam skozi Mozirje. Od Luč se začnemo počasi vzpenjati do prelaza Volovljek, kjer si privoščimo postanek. Do prelaza Črnivec se vseskozi peljemo po preko 900 m nadmorske višine, nato se začne spust proti Gornjemu Gradu in Šmartnemu ob Dreti. Čaka nas še zadnji, manjši vzpon proti prelazu Lipa, pot končamo skozi Vransko v hotelu Grof. 

Vzpon na Roglo

Ta zahtevna cestna kolesarska tura vas popelje po razgibanem slovenskem hribovju, s startom in ciljem pri Hotelu Grof v vasi Prebold. Trasa dolžine 133 km s skupnim vzponom 2090 višinskih metrov ponuja pravo kolesarsko avanturo za izkušene kolesarje.

Polzela

Kolesariti začnemo pri hotelu Grof ter po slikovitih in razgibanih stranskih cestah nadaljujemo našo pot mimo Žovneškega jezera proti Braslovčam. V Braslovčah nadaljujemo v smeri Letuša in skozi Šmartno ob Paki po regionalni cesti 695 se držimo smrekokazov proti Polzeli. Pot nadaljujemo skozi Ločico ob Savinji in ko prečkamo avtocesto, na prvem krožišču izberemo drugi izvoz. Na naslednjem krožišču ponovno izberemo drugi izvoz in kolesarimo proti Dolenji vasi. Tam na prvem krožišču izberemo prvi izvoz proti Kaplji vasi. Zdaj nas do konca poti loči še nekaj kilometrov skozi manjše vasi Grajska vas in Ojstriška vas ter preko Tabora končamo našo turo v hotelu. 

Slivniško jezero

Dobrna

Daljša ravninska tura po neprometnih lokalnih cestah Savinjske doline. Start pri hotelu Grof in mimo Tabora, Prebolda in Griž, kjer zadnji del trase do Celja uberemo ob reki Savinji. Reko prečkamo na Čopovi ulici in nadaljujemo skozi Celje proti Ostrožnem. Na drugem krožišču izberemo prvi izvoz in sledimo smerokazom za Šmartinsko jezero, kjer se peljemo po Dobrovi čez Runtole in se nato naužijemo razgleda na Šmartinsko jezero. Nadaljujemo pot skozi Vojnik do Dobrne. Iz Dobrne se vračamo nazaj po isti poti in na križišču pred glavno cesto zavijemo desno proti Velenju. Ovinkamo po dokaj ravninski cesti skozi Podkraj, Arnače in Ložmico ter mimo Polzele čez Parižlje. Na drugem delu poti se bomo peljali mimo še enega jezera, tokrat mimo Žovneškega jezera in skozi manj prometne ceste našo turo zaključili v hotelu Grof.

Vzpon na Sleme

Okoli Dobrovelj

OBVESTILO: Lokalna cesta od Sv. Martina proti gradu Žovnek je v gradnji predvidoma do 30. aprila 2025. Dostop do gradu Žovnek je možen skozi Spodnje Gorče. Za gpx z obvozom vprašajte na recepciji.

Termalna pot Laško in Rimske Toplice

Čudovita kolesarska pot, ki nas vodi mimo dveh večjih središč termalnega turizma v Sloveniji. iz hotela Grof odkolesarimo v smeri gradu Žovnek in mimo Žovneškega jezera. Slikovita pot nas vodi do Polzele in mimo zelenih hmeljišč vse do Celja, kjer ob reki Savinji nadaljujemo našo pot proti jugu v smeri Laškega. Mimo termalnega Zdravilišča Laško, ki je bilo ustanovljeno leta 1854 odkolesarimo do Rimskih Toplic in Rimskih Term. Zdravilnih učinkov termalne vode so se zavedali že stari Rimljani, ki so leta 39 pr. n. št. prav na istem mestu zgradili bazene s toplo in hladno vodo, prvič pa so bile Rimske terme pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840. V Rimskih Toplicah prečimo reko Savinjo in nadaljujemo v smeri Hrastnika. Pot se počasi vzpenja vse do prelaza Marno, kjer sledi spust proti Hrastniku. Sledi najtežji vzpon dneva proti Bobnu in Podmeji, kjer se lahko okrepčamo pri Lovskem domu na Podmeji. Sledi daljši spust proti Preboldu, kjer zavijemo levo in po dokaj ravninskem svetu odkolesarimo vse do hotela Grof.

Celje in Šmartinsko jezero